Zgodba neločljivih prijateljev: vsak v svoji celici, a z enako kruto usodo

43-letni zdravnik Halid Al Sadik in 40-letni glasbenik, ki je želel ostati anonimen, sta prijatelja že od otroštva. Pred vojno sta bila v živahni domači četrti Šambat Al Radi neločljiva, sta povedala za Al Džaziro. Ločili so ju vojaki paravojaških Sil za hitro podporo (RSF).

RSF je v prvih mesecih vojne po njenem izbruhu aprila 2023 prevzela nadzor nad velikim delom prestolnice. Avgusta tistega leta so vojaki te milice vdrli v Al Sadikovo četrt in ga skupaj z drugimi moškimi aretirali. Kot je dejal za Al Džaziro, so ga borci RSF s še sedmimi ujetniki zaprli kar v kopalnico ene od zasedenih hiš. Tam so jih zadrževali več dni, iz kopalnice pa so lahko odšli le med obroki.

V teh prvih dneh jetništva so Al Sadika večkrat mučili in skušali od njega izsiliti odkupnino. Kot je dejal za Al Džaziro, so mu s kleščami lomili prste, prestrašiti pa so ga skušali tudi tako, da so streljali pod noge. Delček naboja ga je ranil v predel trebuha, zaradi česar je močno krvavel.

Po treh dneh so borci RSF ujetnike postrojili in v zameno za osvoboditev od njih zahtevali 3 milijone sudanskih funtov (okoli 4.245 evrov). Po Al Sadikovih besedah so tri zapornike izpustili, potem, ko so jim ti izročili ves denar in tudi svoje rikše. Al Sadik in drugi, ki niso plačali, so bili premeščeni v novo, še manjšo celico. Zdravnik je za katarsko televizijo povedal, da v celici ni bilo zraka, povsod pa so bili insekti. Naenkrat sta zaradi majhnosti prostora leže spala le dva jetnika, medtem ko sta morala druga dva med tem časom stati.

Čez nekaj časa so ga premestili v večji zapor, ki ga je RSF na hitro uredil v eni od kartumskih četrti. RSF je v zapor spremenila tudi mošejo, v podzemnih prostorih, ki so jih poimenovali Guantanamo, pa so izvajali mučenja.

Zdravnik je skušal sojetnikom pomagati in tako je borce RSF večkrat prosil, naj hudo bolne jetnike premestijo v bolnišnico, a milica ga je v večini primerov ignorirala. RSF je sicer nekatere zajete zdravnike ločila od drugih zapornikov in jim na zdravljenje dovažala ranjene vojake in nekatere bolne zapornike. Al Sadik je to možnost zavrnil in skušal z RSF sodelovati čim manj.

Razmere v celici so bile po njegovih besedah nečloveške. "Dnevno smo za pitje, umivanje in vse ostalo dobili šest majhnih lončkov vode. Hrane je bilo zelo malo, shujšal sem za 35 kilogramov," je povedal novinarjem Al Džazire. Borci RSF so mu od časa do časa dali nekaj zdravniških pripomočkov in tako se spominja, da je z žejnimi jetniki včasih pil infuzijsko tekočino.

V približno enakem obdobju se je začelo tudi trpljenje 40-letnega glasbenika, Al Sadikovega prijatelja. Uporniška vojska je kmalu po začetku vojne vdrla v njegovo domovanje. Glasbenik je po vdoru svoje sorodnike odpeljal iz Kartuma na varno, nato pa se je vrnil po stvari. Takrat so ga aretirali in zaprli v nekdanjo vojašnico sudanskih vojnih padalcev, ki jo je RSF zavzela v Kartumu.

Tudi njega so mučili Kot je povedal za Al Džaziro, so jih borci zvezali, polegli na trebuh in jih začeli bičati. Bičanje je po 40-letnikovih besedah trajalo dolgo, zaporniki pa so ga bili deležni večkrat. Med zaslišanji so bile pogoste grožnje in žaljivke, jetnike pa so tudi silili k delu. Največkrat so v okolici taborišča kopali grobove za umrle zapornike. "Sam se skopal več kot 30 grobov," je povedal.

V jetništvu je bil približno en mesec, nato pa so ga izpustili. Na tak način so ga zaprli vsaj še petkrat. RSF je namreč prejel informacijo, da je glasbenik daljni sorodnik nekdanjega sudanskega predsednika Omarja Al Baširja, ki so ga strmoglavili leta 2019. "Rekli so, da sem ostanek režima, čeprav nikoli nisem bil njegov del. Bil sem proti Baširju, protestiral sem," je 40-letnik dejal za Al Džaziro.

Trpljenje prijateljev se je končalo pozimi leta 2023, ko so Al Sadika izpustili, aretacije 40-letnega glasbenika pa so se končale. Zakaj so ju kar naenkrat pustili pri miru, ne vesta. Oba sta novinarjem Al Džazire povedala, da ju mučenje in grozljive izkušnje iz ujetništva še vedno spremljajo in preganjajo.

Sudanska vojska je marca letos razglasila osvoboditev Kartuma in prijatelja sta se vrnila v domačo četrt. Ker sta bila ujetnika paravojaških sil, računata, da ju bo državna vojska pustila pri miru. V razmerah divje vojne, ki je ubila tisoče in v begunstvo poslala milijone, sta moška dobila vsaj krhek občutek varnosti.